Camino je delo

Prvi dan bolijo palci na nogah – zamenjam čevlje. Drugi dan tišči desni prstanec – zamenjam še nogavice. Tretji dan od osemkilogramskega nahrbtnika bolijo boki in ramena in “na podplatih celice množično odmirajo”, kot pravi Sanja. Ob koncu deseturne hoje se prve dni premikamo kot “največji pingvini”. Dizaster.

A po petih dneh smo že fit, smeha je največ možno in poti že vse dni vodijo skozi same pravljične dežele.

Španski camino je izkušnja, kjer se vse obrne na glavo. Udobja je skoraj nič in telo srečuje svoje meje. A vendar je daril ob poti toliko, da z lahkoto preglasijo vse tegobe.

In ko me zvečer enajstletno dekle, podvrženo enakemu režimu, pokliče k postelji in šepne “mami, hvala, ker sva šle”, se vprašam, zakaj ne gremo. Na camino. Vsi. Kdaj.

Shopping Cart