“Celodnevno pohajanje je v družbi ljubih štirih tačk še lepše kot sicer. Gre za življenje brez pasjega boksa, brez guncanja v avtu, gre za dneve skoraj brez zidov. Samo narava, človek in pes. Zgodbe romarjev, ki slovijo po svojem pasjem spremstvu, nahranijo srčno čakro in ovlažijo oči. Želim si, da navdihnejo in pokažejo na možnosti, ki obstajajo – kljub omejitvam, ki so pasjim lastnikom dobro znane. Želim si, da porodijo še več takšnih navez, ki bodo vsaj občasno postavile prostost na prvo mesto, skupni sproščeni čas pa pred obveznosti in urnike. Želim si, da ljubezen med človekom in njegovim štirinožcem najde svoje mesto tudi na caminu, prostoru najlepših zgodb.”
– iz knjige TAČKE ROMAJO: na camino s štirinožcem
»Evo in Sanjo sem spoznala, ko je Luna odtačkala v svoj novi dom. Skotila se je pri meni. Že sama misel na prelepo povezanost psa in mlade deklice mi je ogrela srce in me spomnila nase pred nekaj leti. Seveda sem s Sanjo nekako ves čas v stiku in mi to, da sta z Evo odšli na camino in da so z Luno prehodile del Jakobove poti, ni ostalo skrito ... In sem začela brati in sem nehala šele, ko je bilo knjige konec. Med branjem se ti dozdeva, da si tam, da hodiš, se bojuješ s samim seboj, s težavami, ki jih romanje prinese, zraven pa imaš najboljšo možno družbo in vse skupaj te napolni z mirom. Zgodbe so me navdihnile, še posebno zgodbi Nike in Martina. Včasih preprosto ne najdem pravih besed, ostaneta samo želja in pogum. In želja se je spet zbudila in prijelo me je, da enkrat zako-
rakam po njihovih poteh. Priznam, knjiga se me je dotaknila, zelo lepo je napisana, malo drugače, kot je človek navajen. Celo sanjala sem o caminu ponoči ... Knjiga pa ni za vsakogar, je za ljudi, ki razumejo povezanost človeka in njegovega psa.«
- Nika Oberč
»Knjižico sem »požrl«, še posebej tisti primorski del od Ljubljane do Trsta, v katerem tako lepo opisuješ vaše sedemdnevno romanje dol do morja. V prvem delu knjige Tačke romajo pa je povedanega veliko koristnega za vse tiste, ki se bodo s svojim štirinožnim prijateljem odpravili na kakršno koli potovanje doma ali v tujino. S kinologijo se aktivno ukvarjam dobrih 15 let in žalosti me, da so ponudniki vseh mogočih prenočišč tako neprijazni oziroma nedostopni do psov. Tudi sam sem se že večkrat srečal s tem problemom in prav zaradi tega bi dobro premislil, ali bi šel na takšno popotovanje sam ali skupaj s svojim štirinožcem. Po drugi strani pa se strinjam z drugimi pričevalci, pač greš skupaj z najboljšim prijateljem, pa bo, kar bo. Prav se mi zdi, da se o teh stvareh piše in govori in morda na ta način informacije pridejo do pravih ljudi.«
- Sebastjan Jenko
»Poglavje Pod svobodnim soncem je čudovito. Odstavek, ki
opisuje Hano in Pana, se me je še posebej dotaknil, saj obudi
spomine z mojih potepanj po slovenskih gorah in italijanskih
Dolomitih v družbi Julie, Hiltona in Sparkyja. Kdor tega ne doživi, ne ve, kaj zamuja! Sporočilo besedila je krasno: od začetka do konca poudarja povezanost med človekom in psom. In to na takšen način, za katerega verjamem, da se nas večina iskrenih pasje-
ljubcev z njim takoj poistoveti. Izjemno mi je všeč, da v knjižici nastopa tudi psička pasme 'bull', ki je tako pogosto po krivici kar vsepovprek obsojana, da je napadalna, ter da pasmo prikazuje
v lepi luči! Izredno navdihujoča je tudi zgodba Martina in njegove psičke Bibe. Kako lepo je bilo brati njegove odgovore. Iz njih kar veje odnos »pa kaj potem, če ne vidim, to zame ni ovira!« Car! Kapo dol! V delu o Jakobovi poti me je pa prav prisrčno nasmejal skorajšnji 'karambol' s predsednikom Pahorjem ter lulanje sredi roja komarjev. Branje knjige o tačkah, ki romajo, mi je bilo v veliko veselje in je minilo kot blisk!«
- Lana Premk
»Kilometri, prehojeni v družbi psa, so srečni kilometri. Ko prebereš knjižico Tačke romajo, se zaveš, da človek in pes zmoreta vse. Ob takšnem sobivanju na caminu še bolj spoznaš, koliko ti resnično štiri tačke dajo. Dajo ti vse ... Brezpogojno ljubezen, bližino, veselje in občutek varnosti. Skoraj zagotovo se tudi zgodi, da pes postane zvezda poti in s tem zvezda čisto malo postaneš tudi ti. Ob branju potopisa z Jakobove poti pa spoznaš, da sta namera in pozitivna energija mogočni orodji za lepoto življenja, da je v življenju lepo imeti sopotnike, ki te jemljejo resno – a so obenem iskrivi in odprtega duha.«
- Tea Podlipnik