“Akcija sproži reakcijo,” izusti namesto pozdrava, ko njegova visoka postava stopi skozi moja vrata. Tudi tokrat – kakor pred dvema letoma – z vrečko v rokah.
“Akcija” je verjetno moja novoletna pošiljka, hitim sklepati, oko pa že škili v rumeno vrečko iz papirja.
Zelo živ je še spomin na copate z napisoma E in VA. Po italijansko IN GRE. S to idejo me je sezul – ker pač jaz večkrat kam grem – in me hkrati obul v udobno domiselnost.
Zdaj se v mojih rokah ponovno znajde par, ki mu ni para. Na modri podlagi se bleščita rumeni puščici, ki vsakega polnokrvnega romarja zadaneta v srce. Barvno ujemanje z logotipom mojega CaminoShopa-v-nastajanju je tako izvrstno, kot bi se barve prelile na usnje direktno z ekrana. Celo očesi, občutljivi na nianse, ne najdeta odstopanja.
Puščici sta obrnjeni nazaj proti osebi, ki copatke nosi. Ne naključno.
“Kjerkoli po svetu korak ti blodi,
vedno nazaj k sebi naj pot te vodi.”
– Tone S.
To piše na lističu, vloženem v copato. Hitro postane jasno, da gre spet za zgodbo z repom in glavo. Z idejo in izvedbo. Z vsebino in obliko. S simbolno in uporabno vrednostjo.
Prejela sem silno udoben dom za noge, to potrdijo prvi koraki. Da gre za copate, izdelane ročno in skoraj večnega roka trajanja, izvem kasneje. Z Romanom, čigar roke so po Tonetovi zamisli ustvarile izdelek, kmalu rečeva besedo, dve, tri. Verjetno ne zadnjih.
–
In tako zgodba o copatih dobiva svoje očarljivo nadaljevanje, moj CaminoShop pa nov artikel.
Nekateri ljudje niso veliki le po postavi, pač pa tudi po dometu idej in razsežnosti srca. Tako razmišljam o Tonetu, ki zadnje mesece hodi svoj camino posebne sorte, ne prav daleč od domačega praga. Naj ga pot nagradi prav tako bogato kot mene moji koraki tam daleč vzdolž Atlantika. In ga nekega dne pripelje tja, kjer je toplo, udobno in domače. Prav kakor je mojim nožicam v njegovih obutvenih kreacijah.
Hvala, draga fanta. Zamisel in izvedba si zaslužita čisto petico. In moj poklon!